NK Žalec | Ne vršimo pritiska rezultatov, naj otroci uživajo v nogometu
21920
post-template-default,single,single-post,postid-21920,single-format-standard,ajax_fade,page_not_loaded,,select-theme-ver-3.8.1,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive
 

Ne vršimo pritiska rezultatov, naj otroci uživajo v nogometu

Sezona 2017 / 2018 je za nami. Igrišča v žalskem športnem parku trenutno mirujejo, trenerji in nogometaši so na zasluženih počitnicah. Ta čas smo izkoristili za pogovor s predsednikom NK Žalec Dejanom Naprudnikom, ki se je v intervjuju spomnil na začetke vodenja našega kluba ter napovedal, kaj NK Žalec čaka v prihodnosti.

Pet let je, od kar si prevzel mesto predsednika v NK Žalec. Zakaj si se odločil sprejeti ta izziv?

Preden sem postal predsednik, sem pet let v klubu deloval kot trener in opazil sem, da stvari niso bile najbolj urejene. Ko se je pojavila priložnost, da prevzamem klub, sprva nisem bil za to. V to me je začel prepričevati Nihad Suljanović, glavno besedo pa je imel moj oče, ki je dejal: »Kdo bo prevzel klub, če ne ti?« Ključna figura je bil tudi Stanko Plantak, ki je poleg mojega očeta najbolj zaslužen za to, da ta klub še sploh obstaja, in zaradi podpore teh ljudi sem se odločil, da prevzamem klub. Z Nihadom sva se nato lotila izziva in sprva stabilizirala klub. Kadete in mladince sva prestavila v MNZ ligo, saj za 2. slovensko ligo ni bilo dovolj denarja, nato pa sva začrtala sistem, ki je bil finančno vzdržen. To je bila osnova in tega se držim še danes. Vedno sem bil realist, ocenil sem, koliko finančnih sredstev je na voljo in iz tega želel iztržiti maksimum. Filozofija našega kluba je jasna, do petnajstega leta lahko otroke zadržimo v našem klubu in z njimi delamo maksimalno zavzeto. Nato najboljše sami pošljemo naprej, pri čemer smo zelo pozorni na to, da naš igralec pride v klub, ki mu omogoča maksimalen razvoj. Prvi takšen primer je bil Žan Luka Kocjančič, ki se danes kali v mladinskih selekcijah nizozemskega Heerenveena. Tisti, ki ostanejo igrajo v kadetski in mladinski ligi, kar zanje pomeni dodatno športno aktivnost ob šoli. Glavni razlog, da imamo člansko ekipo, je ta, da lahko domači fantje ob študiju, ob delu še vedno igrajo nogomet.

Kaj je glavna razlika med NK Žalec danes in NK Žalec pred petimi leti?

V petih letih se je nabralo veliko stvari, ki jih lahko pokažemo. Klub je danes finančno stabilen, nimamo nobenih težav. Vse selekcije smo oblekli v nove drese – od selekcije U9 pa do članov smo vsi enotno oblečeni. Na voljo imamo dovolj žog, kupili smo nove manjše gole in namestili mreže ob cesti, kar povečuje varnost otrok pri treningu. Končno smo postavili tudi sodobno spletno stran. Poleg tega vsako leto organiziramo priprave, letos smo članom dodali še selekciji U15 in U17, s tem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Letos smo prvič organizirali tudi kamp za otroke, vsako leto organiziramo zimski nogometni turnir … Postali smo zdrav klub, s katerim vsi radi delajo in ki dobro dela z otroci.

Kako pomembno je pri vodenju kluba, da imaš na voljo odlično ekipo, predvsem trenerski štab, jedro katerega sestavljajo domači fantje?

To je ključno. Težko sploh najdem besede, s katerimi bi jih dovolj pohvalil. Skozi teh pet let so stvari zares tekle brez težav, nanje sem se res lahko zanesel, otroci so zadovoljni z njimi, kar je najbolj pomembno. Če so otroci zadovoljni, potem je jasno, da se dobro dela. Je pa res, da je v našo ekipo zelo težko priti, smo homogena celota. Marko, Dejan, Grega, Gašper, Sebastijan in sedaj še Kevin so moje podaljšane roke in kar se dogovorimo, to tudi izpeljejo. Zares cenim njihovo predanost in dobro delo. Seveda moram na tem mestu izpostaviti še našega ekonoma Tomota, ki je zvest in predan klubski delavec, nobeno opravilo mu ni težko in nanj se lahko vsi zares zanesemo. Je človek na mestu, pripravljen na šalo, marljiv, delaven in brez njega bi klub zelo, zelo težko funkcioniral.

Jedro našega kluba so zagotovo otroci. Če pogledava nekoliko bolj splošno, kaj pridobi otrok s tem, ko začne trenirati nogomet?

Če na to pogledam iz svoje perspektive, meni je nogomet dal predvsem delovne navade – točnost, pripravljenost za delo, poslušnost, sodelovanje, poštenost. To so stvari, ki ti zelo koristijo v nadaljnjem življenju, ne glede na to, kam te bo popeljalo. Ko si mlajši, razmišljaš predvsem o nogometu, zabavi, kasneje, ko odrasteš, pa se spomniš vseh teh vrednot, ki si jih dobil skozi nogomet. Bistvo naše nogometne šole je to, da otroke vzamemo iz ulice, pri tem ne gledamo, koga bomo vzeli in koga ne, pri nas so vsi dobrodošli. To je moja filozofija in tako bo ostalo. Se pa potem seveda najdejo posamezni nadarjeni nogometaši, ki jim uspe ustvariti nogometne kariere. Ogromno je tudi takšnih primerov, ko najstniki zapustijo naš klub in se preizkušajo v močnejših klubih, a se nato vrnejo nazaj, ker vedo, da so pri nas vedno dobrodošli.

Do selekcije U15 torej v klubu vzgajamo otroke, nato pa za tiste najboljše poiščemo primerno sredino za njihov razvoj. Verjetno pa takrat ne pozabimo kar na njih?

Ne, zagotovo ne. Če vidimo, da ima 15 letnik, morda že leto prej, v sebi to, da mu lahko uspe nekaj večjega, naredimo vse za to, da dobi to priložnost. Klub od tega trenutno nima nič, šele ob resnejših uspehih je deležen določene kompenzacije, kot jo odreja FIFA.

V zadnjih letih je eden večjih projektov kluba tudi vsakoletni zimski turnir Cirila Naprudnika. Na njem se zberejo ekipe selekcij U9 in U11, v zadnjih letih pa se turnirja udeležujejo čedalje močnejše ekipe, ne samo iz naše okolice. Kako velik organizacijski zalogaj je to?

Zares sem vesel, da se klubi radi vračajo na ta turnir. Kar se tiče organizacije, glavno odgovornost prevzame Dejan Gračnar. Že ko je bil oče še živ, sem želel, da imamo turnir, ki se imenuje po njem, to mu je pomenilo ogromno. Veliko je dal žalskemu nogometu, največ pa mu je pomenilo, ko je videl otroke, ki se veselo podijo za žogo. Ker očeta ni več, smo turnir preimenovali v memorial in prisotno je bilo ogromno emocij. Turnir je znova odlično uspel, na njem pa smo letos pozdravili novo ekipo – ekipo Maribora. Dober glas se hitro širi in ekipe se rade vračajo na turnir. Rezultat ni v ospredju, pomembno je, da otroci in starši na turnirju uživajo. Seveda pa je lepo videti, da so naši fantje konkurenčni največjim slovenskim ekipam. Če pridejo Domžale, smo konkurenčni. Če pride Maribor, smo konkurenčni. Če prideta Rudar ali Celje, smo do U13 konkurenčni. Tu se pozna dobro delo naših trenerjev.

Kakšni so načrti kluba v prihodnji sezoni?

Selekcijo U9 bo v prihodnji sezoni vodil Dejan Gračnar. Selekcijo U11 bomo razdelili na U10 in U11, U10 bo prevzel Grega Brglez, U11 pa Gašper Florjanc. V selekciji U13 ostaja Marko Križnik, po dolgem času pa bom tudi sam prevzel eno od otroških selekcij, vodil bom ekipo U15. Kadete bo vodil Grega Brglez, mladincev ne bo, ker jih je premalo, dva ali tri bomo priključili k članski ekipi, ki jo bom vodil tudi v prihodnji sezoni. Rezultatski cilji niso v ospredju, trenerji si določijo svoje cilje, ki temeljijo na tem, kakšna nogometna znanja bodo v novi sezoni osvojili otroci. Pozimi bomo znova odšli na priprave, nekih pretresljivih sprememb pa v novi sezoni ne bo, ker niti niso potrebne.

Čeprav se marsikomu zdi, da ni težko voditi lokalnega kluba, pa sva že naštela kar precej stvari, ki se skrivajo v ozadju. Kako pomembna je za delovanje kluba podpora sponzorjev?

Brez podpore ključnih sponzorjev, ki nas podpirajo že dolga leta, si niti ne znam predstavljati delovanja kluba. Vrsto let nam pomaga podjetje Matjaž d.o.o., ki ga vodi fantastičen človek Primož Oset, dolga leta je z nami tudi podjetje Top Car, na čelu katerega je Nedeljko Bikić, na začetku mojega predsedovanja je pomagal tudi Nihad, ki se je nato odločil, da bo šel s svojimi otroci drugam, kar spoštujem. Vsako leto pri delovanju kluba sodeluje tudi podjetje Palir, pa Vojko Verdev, tiskar Iztok Golc, Lucija Udovč, ki sicer nima več otroka pri nas, a še vedno pomaga klubu, Monika Habe in Brane Lešnik, ki nam omogočata ugodne cene prevozov, Aleksander Terglav iz podjetja Generali, Veronika Pirh iz podjetja Specter in g. Aškerc iz podjetja Remont. Pomembno je, da sponzorji vedo, zakaj namenijo svoj denar. nNajveč ga porabimo za opremo, plačilo telovadnic, prevoze in sodnike. Posebej bi rad poudaril tudi vlogo in pomoč Zavoda za šport in turizem Žalec. Matej Sitar, ki pokriva športni del, je zares oseba na mestu, velik podpornik vseh športov v naši občini, ne samo nogometa.

Leto 2020 je pomembna prelomnica, saj klub praznuje 100. obletnico obstoja. To je pomemben mejnik, kakšni so načrti za obeležitev tega mejnika?

Po sezoni 2019 / 2020 bomo naredili zares velik dogodek ter na ta način obeležili to pomembno obletnico. V ospredju bodo seveda naši otroci. Detajlov še ne bom razkril, dogodek pa bo zagotovo trajal od jutra do noči. V goste zagotovo pride ena največjih slovenskih ekip – Maribor ali Olimpija, vse selekcije kluba bodo igrale z enim od slovenskih velikanov. Dogajanje bo potekalo ves dan, povabili bomo vse sedanje, bivše člane, igralce, predsednike. To bo zares velik, velik dogodek.

Še en pomemben element vsakega kluba so starši. Kakšen je njihov pomen v NK Žalec?

Starši so izjemno pomemben člen kluba, pomembno je, da njihove otroke navdušimo nad nogometom in da so z nami zadovoljni tako starši kot otroci. Starši morajo otroka postaviti v ospredje, uživati mora v nogometu in ne hlepeti po odličnem rezultatu. Svojega nečaka po treningu in tekmi vedno vprašam, kako se je imel. Ne koliko je bil rezultat. Če otroci ne uživajo v nogometu, potem nima smisla, da se z njim ukvarjajo. Do 15 in 16 leta je nad njimi nesmiselno ustvarjati pritisk glede rezultata, pustiti jih je treba, da v nogometu uživajo. Upam, da so starši zadovoljni z opravljenim v zadnjih letih. Na koncu sezone se zberemo na zdaj že tradicionalnem pikniku, kjer se pogovorimo o delu v klubu. Seveda se najdejo kakšne malenkosti, a starši vedo, da se lahko z mano vedno pogovorijo.

Letos je klub prvič organiziral Nogometni kamp Luka. Že v prejšnjih letih so se v Žalcu odvijali različni kampi, ampak tokrat je bil prvič v celoti organiziran s strani kluba. Kako si zadovoljen z izvedbo Nogometnega kampa Luka?

Prejšnji kampi so bili vsi dobro organizirani, letos pa sem se odločil, da bomo kamp izpeljali sami. Poimenoval sem ga po svojem očetu, saj je imel oče zelo rad otroke in bi mu to ogromno pomenilo. Bistvo je, da se tudi otroci zavedajo, kaj vse je oče naredil za klub. Kamp je zelo dobro uspel, znova so ključno vlogo odigrali trenerji in tudi moja sestra Tanja, ki je bila zadolžena za animacijo otrok med treningi. Otroci so imeli poleg nogometa na voljo tudi druge aktivnosti, denimo risanje, obiskali so nas gasilci in reševalci, hrane je bilo dovolj, dobili so novo nogometno opremo, bidone, kape … Zanje je bilo odlično poskrbljeno in mislim, da so se imeli super. V prihodnjem letu bomo kamp zagotovo znova organizirali, želimo da postane tradicionalen.